Skip to playerSkip to main content
  • 4 months ago
Dokumentarni film obravnava usodo otrok, ki so bili skupaj s starši zaprti v taborišču Teharje pri Celju. Junija leta 1945 so jih od staršev ločili in odpeljali v otroško taborišče Petriček, starše pa brez sojenja pobili in pokopali na neznanih krajih. Otroke so razselili po domovih za vojne sirote, dali v rejo ali posvojitev ter jim z različnimi prevzgojnimi ukrepi poskušali iztrgati staro identiteto in jim s silo privzgojiti novo. Desetletja so varovali skrivnost, saj so jim zabičali, naj molčijo. Vzeli so jim starše in otroštvo ter jim zasekali rane, ki se do danes niso zacelile.
Transcript
00:00No, jaz moram vreč, da sem bil, hvala Bogu, premajhen, da bi se, da bi to zavestno dožival.
00:10Za sestri in brate je bilo to vredno veliko hujše.
00:15Se pa spominjam, da sem imel prasen krožnik, da sem vse pojedo in da sem šel v eni skupini žensk
00:23s prasnim krožnikom, da bi še kaj dobil in da me je ena prijela in me je zaprla v en
00:30kurnik.
00:31Ker je bila žična ograja, tega se spomnim.
00:35Tista ženska, ko je bila tam glavna, mi smo ji rekli črna odova, je bila strašno žlih.
00:47Ona je bila lepa, mlada, črne lase je mela, dolge.
00:54Bila je v jehalnih hlačah, pa je imela škorne.
01:00Tisti škorni so se tako svetli, da si se videl v njih.
01:04Nosla je zmerom bič zdrav.
01:10In Bog ne daj, da te je videla, da si je pobral kakšno sadje, ki je padlo z drevesa,
01:16da bi ga jedo, pa čeprav ni bilo zrelo.
01:23Te je z bičem tako ušvrknela, da je bilo groza.
01:26Donc zda bičem tako ušvrknela.
01:28Hvala.
Comments

Recommended